Glede na to, da je moj števec zaznal kopiranje enega od člankov, ki so moje avtorsko delo, pa me za kopiranje nihče ni prosil - bom ustrezno ukrepala.
Tu pa opozarjam še enkrat - kopiranje brez mojega dovoljenja ni vaša super ideja ... ker boste odgovarjali - slej ko prej ...
In potem se ne boste počutili dobro v svoji koži, res ne.
torek, 05. januar 2010
sreda, 11. november 2009
Nov naslov bloga s članki ......
Izkazalo se je, da je moj blog s članki ali povzetki člankov Mavrica v pravljici bolj pregleden na tem naslovu:
Klikni TOLE, pa prideš tja.
Na novem naslovu je tudi lažje oddajati komentarje in pregledovati druge vsebine.
Lep pozdrav,
Urša
Klikni TOLE, pa prideš tja.
Na novem naslovu je tudi lažje oddajati komentarje in pregledovati druge vsebine.
Lep pozdrav,
Urša
četrtek, 08. oktober 2009
Pred poletom zapreti žepe in še kaj, hehehe
Joj, kako se pa jaz smejim - zraven mojega članka na Zlatih letih o padalcih je urednik dal tale video:
stara gospa med poletom
Hehehe, verjetno je res dobro dati pred skokom vse stvari, ki lahko 'odletijo' od nas, v žep ;)
stara gospa med poletom
Hehehe, verjetno je res dobro dati pred skokom vse stvari, ki lahko 'odletijo' od nas, v žep ;)
četrtek, 24. september 2009
Nadaljevanje o dogodkih v peti izmeni letovanja v Punatu - mnenje vzgojiteljev
Dobili smo pri časopisu, vzgojitelji so poslali vsem medijem, kjer so objavljali novice in zgodbe o dogodkih v letošnji peti izmeni letovanja v Punatu. Tudi jaz sem že objavila na blogu - tukaj. Prav je, da je tudi pismo objavljeno v celoti (poudarke sem označila jaz):
Spoštovani, le v vednost!
Vzgojitelji pete izmene letošnjega letovanja v organizaciji mariborskega Rdečega križa v Punatu bi želeli podati naše mnenje o dogodkih, ki so pripeljali do predčasnega odhoda skupine mladostnikov domov, ker se z določenimi informacijami, ki so prišle v javnost, ne strinjamo. Prav tako se nam ne zdi prav, da bi javnost dobila informacije le od enega ali dveh vzgojiteljev, saj nas je bilo tam skoraj 50.
V peti izmeni je letovalo približno 400 otrok in mladostnikov. Starši so nam zaupali svoje otroke v varstvo, zato seveda upravičeno pričakujejo, da se bodo otroci na letovanju imeli dobro in se vrnili domov polni prijetnih vtisov. Otroci in mladostniki prihajajo iz različnih okolij, deležni so različne vzgoje in imajo različne navade; vsem pa je skupna zdravstvena indikacija (pogosta obolenja dihal, akutna ali kronična).
Za tako veliko število mladih, starih od 5 do 15 let, pa je potreben določen red, ki je tistim vzgojiteljem, ki so že večkrat uspešno vodili skupine v Punatu, zelo dobro znan, in vedo, da ga mladostniki preprosto morajo upoštevati, da ne pride do kaosa, najprej na nivoju skupine, kasneje na nivoju paviljona in končno na nivoju celotne izmene, kar se je letos, žal, tudi zgodilo. Vemo tudi, da si vsak pedagoški vodja (v vsaki izmeni je drugi pedagoški vodja) organizira delo, red in disciplino drugače; ker nekateri že vrsto let delamo v peti izmeni in poznamo način dela ped. vodje, poznamo hkrati tudi red, ki se ga pri delu z otroki moramo držati.
Ustaljena praksa je, da bolj izkušeni (po letih ali po »stažu«) vzgojitelji pomagajo mlajšim, manj izkušenim ali novim vzgojiteljem z dobronamernimi nasveti. Če, na primer, vzgojitelj opazi, da otrok iz katere druge skupine krši pravila, ga opozori, opozori pa tudi njegovega vzgojitelja, da to ni primerno vedenje. Pravila, kot so npr., da ne skačemo v vodo z roba betonske plaže, da ne plavamo naprej od označene vrvice z bojami v morju, da se v času opoldanskega počitka zaradi nevarnega sonca zadržujemo v sobah oz. v drugih prostorih (pokrita jedilnica), da se med seboj spoštujemo in se vedemo kulturno (bonton) … vse našteto so pravila, s katerimi lahko zagotovimo varnost nam zaupanih otrok. Prav tako je z upoštevanjem teh pravil možno, da se otroci izognejo raznim nepredvidenim medsebojnim konfliktom.
Vzgojitelji med sabo sodelujemo in si pomagamo, si izmenjujemo mnenja, v naše pogovore vključujemo tudi pedagoško vodjo, ki rada deli svoje bogate izkušnje z nami in z otroci. Pedagoško vodstvo in vzgojitelji moramo sodelovati, saj se le tako lahko vzpostavijo pogoji za mirno in veselo letovanje vseh otrok. Tako vodimo različne delavnice, kot so risanje, oblikovanje iz gline, izdelovanje darilnih vrečk, ustvarjamo plakate in se predstavljamo ... organiziramo razne športne dejavnosti, kot so turnir v nogometu in košarki, med dvema ognjema, štafetne igre … otroke spodbujamo, da se udeležijo nastopa v večernih prireditvah s pesmijo, plesom, skečem … skratka - potrudimo se! Tudi vzgojitelji za otroke pripravimo nastope, s katerimi jih ob večerih presenetimo. Trudimo se zanje in z njimi, navijamo in držimo pesti, ko tekmujejo, ko se trudijo in premagujejo ovire - bodisi na plavalnem tečaju, ko se urijo v plavanju (tukaj bi se lahko pohvalili z visokim številom otrok, ki so se naučili plavati prav v Punatu), ko tekmujejo za osvojitev zlatega, srebrnega ali bronastega delfina … ali pa le premagujejo domotožje in jih je potrebno potolažiti in ponuditi toplo besedo. Udeležujemo se tudi izletov, kjer se z njimi igramo razne družabne igre v kopnem in v vodi.
Vse to in še veliko več zmoremo mi - vzgojitelji, pedagoška vodja in vse ostalo osebje RK.
In še beseda o upravniku doma v Punatu. Na tem mestu si ne znamo si predstavljati človeka, ki bi z nasmeškom gledal, kako se uničuje inventar - bodisi nehote ali namerno. Sobe, kopalnice in ves ostali inventar mora zdržati nas in še prihodnje generacije otrok.
Pa še o izrednem vzgojnem ukrepu, za katerega se je odločilo vodstvo Rdečega križa, da morajo mladostniki, ki so z neprimernim vedenjem, besedami in dejanji ogrožali druge otroke, vzgojitelje, osebje, inventar in seveda tudi sebe, domov – ni se zgodilo prvič, upajmo pa, da v takem obsegu zadnjič. Če posameznik ogroža dobrobit skupine – koga je potrebno odstraniti? Posameznika … In če skupina otrok ogroža mirno bivanje vseh ostalih na letovanju???
Staršem pa bi želeli sporočiti le še to: mi, vzgojitelji, v štirinajstih dneh prav gotovo ne bomo uspeli prevzgojiti vašega otroka, ki ga navadno spoznamo šele, ko nam ga izročite v varstvo ob samem odhodu v Punat; zelo dvomimo, da je otrok ravno v teh dneh razvil nekatere značajske poteze, ki jih vi sami pred tem nikoli niste opazili pri njem … če pa to drži, pa se bo potrebno zamisliti, se vam ne zdi? Vzgojitelji smo se, se in se (upam) še bomo trudili, da bo z vašimi otroki na letovanju vse v najlepšem redu, da bodo domov prišli zdravi, zagoreli, veseli, polni lepih vtisov in da vas bodo z veseljem objeli … pa s kančkom žalosti, ker je »lušnega« v Punatu konec.
Vzgojitelji 5. izmene v Punatu, september 2009.
Spoštovani, le v vednost!
Vzgojitelji pete izmene letošnjega letovanja v organizaciji mariborskega Rdečega križa v Punatu bi želeli podati naše mnenje o dogodkih, ki so pripeljali do predčasnega odhoda skupine mladostnikov domov, ker se z določenimi informacijami, ki so prišle v javnost, ne strinjamo. Prav tako se nam ne zdi prav, da bi javnost dobila informacije le od enega ali dveh vzgojiteljev, saj nas je bilo tam skoraj 50.
V peti izmeni je letovalo približno 400 otrok in mladostnikov. Starši so nam zaupali svoje otroke v varstvo, zato seveda upravičeno pričakujejo, da se bodo otroci na letovanju imeli dobro in se vrnili domov polni prijetnih vtisov. Otroci in mladostniki prihajajo iz različnih okolij, deležni so različne vzgoje in imajo različne navade; vsem pa je skupna zdravstvena indikacija (pogosta obolenja dihal, akutna ali kronična).
Za tako veliko število mladih, starih od 5 do 15 let, pa je potreben določen red, ki je tistim vzgojiteljem, ki so že večkrat uspešno vodili skupine v Punatu, zelo dobro znan, in vedo, da ga mladostniki preprosto morajo upoštevati, da ne pride do kaosa, najprej na nivoju skupine, kasneje na nivoju paviljona in končno na nivoju celotne izmene, kar se je letos, žal, tudi zgodilo. Vemo tudi, da si vsak pedagoški vodja (v vsaki izmeni je drugi pedagoški vodja) organizira delo, red in disciplino drugače; ker nekateri že vrsto let delamo v peti izmeni in poznamo način dela ped. vodje, poznamo hkrati tudi red, ki se ga pri delu z otroki moramo držati.
Ustaljena praksa je, da bolj izkušeni (po letih ali po »stažu«) vzgojitelji pomagajo mlajšim, manj izkušenim ali novim vzgojiteljem z dobronamernimi nasveti. Če, na primer, vzgojitelj opazi, da otrok iz katere druge skupine krši pravila, ga opozori, opozori pa tudi njegovega vzgojitelja, da to ni primerno vedenje. Pravila, kot so npr., da ne skačemo v vodo z roba betonske plaže, da ne plavamo naprej od označene vrvice z bojami v morju, da se v času opoldanskega počitka zaradi nevarnega sonca zadržujemo v sobah oz. v drugih prostorih (pokrita jedilnica), da se med seboj spoštujemo in se vedemo kulturno (bonton) … vse našteto so pravila, s katerimi lahko zagotovimo varnost nam zaupanih otrok. Prav tako je z upoštevanjem teh pravil možno, da se otroci izognejo raznim nepredvidenim medsebojnim konfliktom.
Vzgojitelji med sabo sodelujemo in si pomagamo, si izmenjujemo mnenja, v naše pogovore vključujemo tudi pedagoško vodjo, ki rada deli svoje bogate izkušnje z nami in z otroci. Pedagoško vodstvo in vzgojitelji moramo sodelovati, saj se le tako lahko vzpostavijo pogoji za mirno in veselo letovanje vseh otrok. Tako vodimo različne delavnice, kot so risanje, oblikovanje iz gline, izdelovanje darilnih vrečk, ustvarjamo plakate in se predstavljamo ... organiziramo razne športne dejavnosti, kot so turnir v nogometu in košarki, med dvema ognjema, štafetne igre … otroke spodbujamo, da se udeležijo nastopa v večernih prireditvah s pesmijo, plesom, skečem … skratka - potrudimo se! Tudi vzgojitelji za otroke pripravimo nastope, s katerimi jih ob večerih presenetimo. Trudimo se zanje in z njimi, navijamo in držimo pesti, ko tekmujejo, ko se trudijo in premagujejo ovire - bodisi na plavalnem tečaju, ko se urijo v plavanju (tukaj bi se lahko pohvalili z visokim številom otrok, ki so se naučili plavati prav v Punatu), ko tekmujejo za osvojitev zlatega, srebrnega ali bronastega delfina … ali pa le premagujejo domotožje in jih je potrebno potolažiti in ponuditi toplo besedo. Udeležujemo se tudi izletov, kjer se z njimi igramo razne družabne igre v kopnem in v vodi.
Vse to in še veliko več zmoremo mi - vzgojitelji, pedagoška vodja in vse ostalo osebje RK.
In še beseda o upravniku doma v Punatu. Na tem mestu si ne znamo si predstavljati človeka, ki bi z nasmeškom gledal, kako se uničuje inventar - bodisi nehote ali namerno. Sobe, kopalnice in ves ostali inventar mora zdržati nas in še prihodnje generacije otrok.
Pa še o izrednem vzgojnem ukrepu, za katerega se je odločilo vodstvo Rdečega križa, da morajo mladostniki, ki so z neprimernim vedenjem, besedami in dejanji ogrožali druge otroke, vzgojitelje, osebje, inventar in seveda tudi sebe, domov – ni se zgodilo prvič, upajmo pa, da v takem obsegu zadnjič. Če posameznik ogroža dobrobit skupine – koga je potrebno odstraniti? Posameznika … In če skupina otrok ogroža mirno bivanje vseh ostalih na letovanju???
Staršem pa bi želeli sporočiti le še to: mi, vzgojitelji, v štirinajstih dneh prav gotovo ne bomo uspeli prevzgojiti vašega otroka, ki ga navadno spoznamo šele, ko nam ga izročite v varstvo ob samem odhodu v Punat; zelo dvomimo, da je otrok ravno v teh dneh razvil nekatere značajske poteze, ki jih vi sami pred tem nikoli niste opazili pri njem … če pa to drži, pa se bo potrebno zamisliti, se vam ne zdi? Vzgojitelji smo se, se in se (upam) še bomo trudili, da bo z vašimi otroki na letovanju vse v najlepšem redu, da bodo domov prišli zdravi, zagoreli, veseli, polni lepih vtisov in da vas bodo z veseljem objeli … pa s kančkom žalosti, ker je »lušnega« v Punatu konec.
Vzgojitelji 5. izmene v Punatu, september 2009.
sreda, 23. september 2009
1. oktober – mednarodni dan starejših
Ta dan je namenjen promociji spoštovanja in skrbi za starejše, torej tistemu, kar bi pravzaprav morali početi vse leto, ne samo en dan.
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujejo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da bo letos v Cankarjevem domu že osmi tridnevni festival za tretje življenjsko obdobje z geslom 'Za strpno in socialno sožitje vseh generacij'.
Z odnosom do starejših smo blizu Evrope
Po podatkih raziskave Eurobarometer izpred dveh let skoraj polovica Evropejcev kar 47 odstotkov) meni, da se tudi v njihovi državi pojavlja slab odnos do starejših, velikokrat zanemarjanje in celo zlorabljanje. Podobno menijo tudi Slovenci. Rezultati seveda ne pomenijo, da 47 odstotkov Evropejcev grdo ravna s starejšimi, ampak da je tolikšen delež ljudi že slišal ali vedel za slab odnos.
Ne glede na to, da sta za obojestransko komunikacijo potrebna dva, torej ko govorimo o odnosu med generacijami, mlajši in starejši sogovornik, se moramo mlajši zavedati v naprej, kaj prinaša staranje. Še zdaleč ne samo nabiranje izkušenj in let, obujanje spominov na zlate čase, ko so starejši bili polni življenjske energije in imeli priložnosti (ki so jih lahko tudi izkoriščali) na vseh področjih življenja, ampak velikokrat tudi nemoč, osamljenost in – kar je vse huje videti tudi v Sloveniji – materialno pomanjkanje.
Osamljenost vodi v depresijo in zapiranje vase
Do osamljenosti pride žal zelo hitro. Aktivna populacija, ljudje, ki se vsak dan pehajo za zaslužkom, pa naj bo ta velik ali majhen, si velikokrat ne vzame časa niti za pogovor, kaj šele za redno druženje s svojimi starši ali vrstniki staršev. Neka starejša gospa, stara več kot 80 let, mi je prav v teh dneh potožila, kako postaja vse bolj osamljena, čeprav živi v hiši, kjer sta tudi družini njene hčerke in njene vnukinje. »Dopoldan sem sama, popoldan, ko prihitijo ta mladi iz služb, oddrvijo v svoje prostore, kjer ali pospravljajo ali počivajo. Delajo še okrog hiše ali pa gredo h kom na obisk. Saj mi namenijo nekaj besed, a potrebujem več kot to.« Ker sama več ne vozi avta, je odvisna od drugih. Le stežka jih prosi, da jo občasno odpeljejo v mesto ali po nakupih, kjer bi se lahko srečala z vrstniki in poklepetala. Sami se ne spomnijo tega.
Nujna duhovna oskrba
Strokovnjaki opozarjajo, da so starejši prav zaradi osamljenosti in materialnega pomanjkanja pogosto najbolj potrebni nege in dodatne pozornosti. Ker pa je stopnja njihove storilnosti vse nižja, se največkrat zgodi ravno nasprotno. Namesto, da bi se jim bolj posvetilo, se jih postavi na stran, vse manjšo veljavo se jim da, kar je opaziti tako v družinah kot v širši družbi. Spoštovanje starejših se žal prav tako vse bolj niža. Vsi bi se morali zavedati, da lahko sodelujemo, čeprav smo različni – tudi glede na starost. Prav ta različnost nam bi morala prinašati dobrobiti, ne pa, da nas ločuje. Sprejemanje drugačnosti, sprejemanje starostnikov v okolje še vedno aktivnih, pa tudi otrok, ni samo izraz spoštovanja do starostnikov ampak izraz spoštovanja nas samih.
Enostavno moramo sprejeti, da starejši poleg socialne in medicinske skrbi potrebujejo tudi duhovno oskrbo. Ta je velikokrat celo pomembnejša od drugih. Radi rečemo 'Vse je v glavi', ali pa, da je svet videti takšen, kot se počutimo oziroma kot ga vidimo z našimi očmi. Torej, kako svet vidijo ljudje, ki smo jih hote ali nehote postavili na rob družbe, ljudje, ki jim ne namenimo niti petnajst minut dnevno, da bi jih povprašali, kako se počutijo, in da bi jim pomagali odgnati osamljenost s kakovostnim pogovorom ter jim izpolnili željo po snidenju z npr. starim prijateljem? Osamljeno, zapuščeno, odrinjeno. In ker se tako počutijo, tudi svet vidijo skozi njihovo perspektivo.
Različne oblike zlorab, celo nasilja ostajajo skrite
Opozoriti je treba tudi na nasilje do starostnikov, ki se vse pogosteje pojavlja tudi pri nas. Velikokrat ostaja skrito za tesno zaprtimi vrati domov, kjer živijo starejše in mlajše generacije skupaj. Starejše in onemogle se zanemarja v vseh pogledih, hkrati pa se njihovo nemoč in osamljenost izkorišča na vse mogoče načine. Prenašati morajo marsikaj: vse od žalitev naprej. Žal marsikje prihaja tudi do udarcev, pretepov, jemanja denarja ali predmetov, ki so v njihovi lasti. V črni kroniki se vse pogosteje pojavlja nasilje nad starejšimi. Žal postajamo tudi v tem pogledu vse bolj evropski, vse bolj svetovni. Varuha za starejše že imamo? Odgovor poznate, bilo je zgolj retorično vprašanje.
Objavljeno tudi na portalu zlata leta, kjer se povezujejo generacije. Tam so še fotke dali zraven :D
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Po svetu omenjeni dan obeležujejo od leta 1990. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozori na odnos do starejših, domovi za starostnike imajo večinoma dan odprtih vrat, hkrati pa razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Hvalevredno pa je tudi, da bo letos v Cankarjevem domu že osmi tridnevni festival za tretje življenjsko obdobje z geslom 'Za strpno in socialno sožitje vseh generacij'.
Z odnosom do starejših smo blizu Evrope
Po podatkih raziskave Eurobarometer izpred dveh let skoraj polovica Evropejcev kar 47 odstotkov) meni, da se tudi v njihovi državi pojavlja slab odnos do starejših, velikokrat zanemarjanje in celo zlorabljanje. Podobno menijo tudi Slovenci. Rezultati seveda ne pomenijo, da 47 odstotkov Evropejcev grdo ravna s starejšimi, ampak da je tolikšen delež ljudi že slišal ali vedel za slab odnos.
Ne glede na to, da sta za obojestransko komunikacijo potrebna dva, torej ko govorimo o odnosu med generacijami, mlajši in starejši sogovornik, se moramo mlajši zavedati v naprej, kaj prinaša staranje. Še zdaleč ne samo nabiranje izkušenj in let, obujanje spominov na zlate čase, ko so starejši bili polni življenjske energije in imeli priložnosti (ki so jih lahko tudi izkoriščali) na vseh področjih življenja, ampak velikokrat tudi nemoč, osamljenost in – kar je vse huje videti tudi v Sloveniji – materialno pomanjkanje.
Osamljenost vodi v depresijo in zapiranje vase
Do osamljenosti pride žal zelo hitro. Aktivna populacija, ljudje, ki se vsak dan pehajo za zaslužkom, pa naj bo ta velik ali majhen, si velikokrat ne vzame časa niti za pogovor, kaj šele za redno druženje s svojimi starši ali vrstniki staršev. Neka starejša gospa, stara več kot 80 let, mi je prav v teh dneh potožila, kako postaja vse bolj osamljena, čeprav živi v hiši, kjer sta tudi družini njene hčerke in njene vnukinje. »Dopoldan sem sama, popoldan, ko prihitijo ta mladi iz služb, oddrvijo v svoje prostore, kjer ali pospravljajo ali počivajo. Delajo še okrog hiše ali pa gredo h kom na obisk. Saj mi namenijo nekaj besed, a potrebujem več kot to.« Ker sama več ne vozi avta, je odvisna od drugih. Le stežka jih prosi, da jo občasno odpeljejo v mesto ali po nakupih, kjer bi se lahko srečala z vrstniki in poklepetala. Sami se ne spomnijo tega.
Nujna duhovna oskrba
Strokovnjaki opozarjajo, da so starejši prav zaradi osamljenosti in materialnega pomanjkanja pogosto najbolj potrebni nege in dodatne pozornosti. Ker pa je stopnja njihove storilnosti vse nižja, se največkrat zgodi ravno nasprotno. Namesto, da bi se jim bolj posvetilo, se jih postavi na stran, vse manjšo veljavo se jim da, kar je opaziti tako v družinah kot v širši družbi. Spoštovanje starejših se žal prav tako vse bolj niža. Vsi bi se morali zavedati, da lahko sodelujemo, čeprav smo različni – tudi glede na starost. Prav ta različnost nam bi morala prinašati dobrobiti, ne pa, da nas ločuje. Sprejemanje drugačnosti, sprejemanje starostnikov v okolje še vedno aktivnih, pa tudi otrok, ni samo izraz spoštovanja do starostnikov ampak izraz spoštovanja nas samih.
Enostavno moramo sprejeti, da starejši poleg socialne in medicinske skrbi potrebujejo tudi duhovno oskrbo. Ta je velikokrat celo pomembnejša od drugih. Radi rečemo 'Vse je v glavi', ali pa, da je svet videti takšen, kot se počutimo oziroma kot ga vidimo z našimi očmi. Torej, kako svet vidijo ljudje, ki smo jih hote ali nehote postavili na rob družbe, ljudje, ki jim ne namenimo niti petnajst minut dnevno, da bi jih povprašali, kako se počutijo, in da bi jim pomagali odgnati osamljenost s kakovostnim pogovorom ter jim izpolnili željo po snidenju z npr. starim prijateljem? Osamljeno, zapuščeno, odrinjeno. In ker se tako počutijo, tudi svet vidijo skozi njihovo perspektivo.
Različne oblike zlorab, celo nasilja ostajajo skrite
Opozoriti je treba tudi na nasilje do starostnikov, ki se vse pogosteje pojavlja tudi pri nas. Velikokrat ostaja skrito za tesno zaprtimi vrati domov, kjer živijo starejše in mlajše generacije skupaj. Starejše in onemogle se zanemarja v vseh pogledih, hkrati pa se njihovo nemoč in osamljenost izkorišča na vse mogoče načine. Prenašati morajo marsikaj: vse od žalitev naprej. Žal marsikje prihaja tudi do udarcev, pretepov, jemanja denarja ali predmetov, ki so v njihovi lasti. V črni kroniki se vse pogosteje pojavlja nasilje nad starejšimi. Žal postajamo tudi v tem pogledu vse bolj evropski, vse bolj svetovni. Varuha za starejše že imamo? Odgovor poznate, bilo je zgolj retorično vprašanje.
Objavljeno tudi na portalu zlata leta, kjer se povezujejo generacije. Tam so še fotke dali zraven :D
sobota, 19. september 2009
DRŽAVNO PRVENSTVO 2009 RW 8-WAY + BOOGIE
Vreme je sicer kislo, no, sivi oblaki so na nebu, upam pa, da padalce na Letališču v Skokah to nič ne ovira.
Danes in jutri je namreč DRŽAVNO PRVENSTVO 2009 RW 8-WAY + BOOGIE
Sliši in bere se zakomplicirano, da se pa povedati enostavno:
Letalski center Maribor - Padalska sekcija Skydive Maribor je organizirala Državno prvenstvo 2009 v disciplini RW 8-Way za padalce.
Namen tekmovanja je promovirati in razvijati skupinske likovne skoke ter umetniške discipline, izmenjati izkušnje, znanje in informacije, ter utrditi prijateljski odnos med tekmovalci, sodniki in organizatorjem.
Tako so vsaj zapisali na FB in njihovi strani
kot rečeno, oblaki so pa sivi :(
Danes in jutri je namreč DRŽAVNO PRVENSTVO 2009 RW 8-WAY + BOOGIE
Sliši in bere se zakomplicirano, da se pa povedati enostavno:
Letalski center Maribor - Padalska sekcija Skydive Maribor je organizirala Državno prvenstvo 2009 v disciplini RW 8-Way za padalce.
Namen tekmovanja je promovirati in razvijati skupinske likovne skoke ter umetniške discipline, izmenjati izkušnje, znanje in informacije, ter utrditi prijateljski odnos med tekmovalci, sodniki in organizatorjem.
Tako so vsaj zapisali na FB in njihovi strani
kot rečeno, oblaki so pa sivi :(
Prevzemanje odgovornosti ob dogodkih na letovanju otrok
Po nedavnih dogodkih na letovanju pete izmene otrok in mladostnikov v MPD Frankopan in vse bolj burnih razpravah na to temo, sem se pogovarjala s sekretarjem Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Maribor Alojzom Kovačičem, ki mi je delno predstavil nameravane ukrepe. Dobila sem tudi sklepe in stališča Izvršnega odbora (IO) OZRK Maribor. Prav tako pa tudi pismo gospe, ki je pisala na Svet na Kanalu A in Rdečemu križu. Za nekaj odgovorov s strokovnega vidika sem prosila tudi Heliodorja Cvetka, vodjo Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Maribor.
Pa poglejmo ...
Kovačič pravi, da v vseh 54 sezonah zdravstvenega in socialnega letovanja otrok v MPD Frankopan Punat niso imeli takšnih težav kot v letošnji V. izmeni. Oba sprejeta disciplinsko vzgojna ukrepa (prevoz treh otrok v Maribor, naslednji dan pa prekinitev letovanja za 21 otrok treh skupin z vzgojitelji in njihov prevoz z avtobusom v Maribor ob spremstvu varnostnika) sta bila po mnenju IO pravilna in pravočasno sprejeta, saj so le tako lahko zaščitili premoženje doma in zagotovili normalne pogoje za ostalih 360 udeležencev letovanja na morju.
Prepoved letovanja
Zaradi groženj, izsiljevanja in uničenja opreme in sredstev MPD Frankopan Punat so prepovedali nadaljnja letovanja mladoletnikom, ki so bili nosilci negativnih aktivnosti (19 otrok), pa tudi šestim vzgojiteljem, ki niso zadovoljivo opravili svojega poslanstva.
Ne pozabimo na dobrodelnost, pa tudi na strokovnost ne!
IO OZRK Maribor želi poudariti humanitarnost pri izvajanju zdravstvenega letovanja otrok, saj sredstva, zbrana v ta namen, ne zadoščajo za plačilo profesionalnih vzgojiteljev. »Bomo pa naredili vse, da iz prijavljenega nabora prostovoljcev izluščimo dejansko najboljše!« je zapisal Kovačič. Pri pogovoru sem ugotavljala prav to: ali je dovolj, da imajo prostovoljci, ki spremljajo otroke in mladostnike na letovanju, čut za njih, in če je dovolj, da imajo pred samim letovanjem tridnevno (vsak dan nekaj ur) usposabljanje, ne pa tudi dokončan študij pedagoške ali vzgojiteljske smeri. A podobne formule se držijo tudi pri Zvezi prijateljev mladine. Pa tudi na svetovalnem centru za otroke in mladostnike to formulo zagovarjajo, kot boste lahko prebrali nekaj nižje ...
Kovačič poudarja, da bodo pri izbiri in vključevanju prostovoljcev – vzgojiteljev in članov pedagoškega vodstva zaostrili kriterije in merila, prav tako bodo izboljšali usposabljanje in seznanjanje o ukrepih, kako se vodi skupina mladoletnikov na morju.
Vključevanje strokovnjaka
IO OZRK Maribor se je odločil tudi, da bodo, če bodo imeli v posamezni izmeni večje število problematičnih otrok, zagotovili dodatnega strokovnjaka za pravočasno strokovno vključevanje v razreševanje nastalih problemov. Če bodo razmere kljub temu neobvladljive, bo zadnji ukrep v zaščito ostalim udeležencem letovanja predčasni odhod domov.
Kovačič me je kasneje obvestil, da bo OZRK najkasneje do februarja 2010 sprejel organizacijske in vsebinske spremembe v zvezi letovanja otrok v naslednji sezoni. Pred tem bo izvedel strokovni razgovor, na katerem naj bi strokovnjaki iz zdravstvenega, sociološkega, socialno psihološkega in organizacijskega vidika nakazali modele, s katerimi bi lažje in še bolj odgovorno lahko organizirali in izvajali zdravstveno in socialno letovanje otrok v MPD Frankopan Punat.
-----------------------------------------------------------------------------
Predhodni odhodi so potrebni
Vodja Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Maribor, iz katerega se posamezni strokovnjaki vključujejo v priprave vzgojiteljev, Heliodor Cvetko, poudarja, da je med disciplinsko vzgojnimi ukrepi potreben in primeren tudi predhoden odhod domov, ki ga izvajajo tako na letovanjih RK kot ZPM.
»Zagotovo je kot predviden ukrep potreben, saj se tudi, če letujemo kot posamezniki ali družine, v primerih kakršne koli ogroženosti predčasno vrnemo domov. Prav tako nas odslovijo iz hotela, če povzročamo škodo, ne spoštujemo predpisanega reda ali ogrožamo druge. V skrajnem primeru nas (ko poravnamo škodo) spodijo domov in označijo za nezaželene goste. Menim, da je tak ukrep potreben vedno, kadar otrok ne more ali ne želi sprejeti načina življenja in reda ter discipline, ki so potrebni za varno preživljanje letovanja v večji skupini. Kadar pride do uničevanja, nadlegovanja, ogrožanja sebe ali drugih.«
Solidarno domov
Na vprašanje, ali bi bila morebitna vrnitev samo tistih fantov, ki so bili 'gonilna sila', ne pa večje skupine otrok, bolj primerna, Cvetko ne more odgovoriti, saj ni bil tam in nima vtisov o situaciji. Takole pravi: »Verjetno je s širšega pojmovanja krivde (udeleženosti), predvsem pa z vidika varnosti, bilo treba iz tabora umakniti vso skupino, da je bilo mogoče izmeno kolikor toliko normalno izpeljati do konca, vse skupaj pa žive in zdrave pripeljati domov, pa čeprav nekatere predčasno. S tega vidika je odločitev treba podpreti, ostaja pa seveda vprašanje, kako je do tega lahko prišlo.«
Pedagogi ali tudi drugi?
Cvetko meni, da ni treba, da bi med vzgojitelji prostovoljci na letovanjih bili samo profesionalni učitelji in vzgojitelji, bi pa morali biti prostovoljci selekcionirani (to se pravi, zavestno izbrani glede na osebno zrelost, izkušnje, motiv) in moralo bi se z njimi delati, tako pred odhodom na letovanje (predavanja, delavnice) kakor tudi na letovanju samem (npr. dnevne supervizije).
----------------------------------------------------------------------------------
izvleček pisma za RK in medije ...(pošiljateljica je želela ostati anonimna)
" V soboto 22. 8. 2009 sem na pomolu v Punatu opazovala 6-8 otrok iz Slovenije ... otroci so bili pijani, kadili so, vse, kar so imeli, je letelo v morje, od pločevink piva, steklenica vodke, tetrapaki od sokov, cigaretni ogorki, vrečke iz trgovine. Razgrajali so, preklinjali, neki gospe vrgli obuvalo v vodo, ... Skratka obnašanje je bilo katastrofalno. Dva fanta sta bila tako pijana, da sta ležala na brisačah ... Želim poudariti, da je bila glede na to, kar sem jaz videla, odločitev RK čisto pravilna. Starši pa: pamet v roke in nehajmo vse verjeti našim otrokom!"
----------------------------------------------------------------------------
In še in še bi lahko zapisala ...
Pa poglejmo ...
Kovačič pravi, da v vseh 54 sezonah zdravstvenega in socialnega letovanja otrok v MPD Frankopan Punat niso imeli takšnih težav kot v letošnji V. izmeni. Oba sprejeta disciplinsko vzgojna ukrepa (prevoz treh otrok v Maribor, naslednji dan pa prekinitev letovanja za 21 otrok treh skupin z vzgojitelji in njihov prevoz z avtobusom v Maribor ob spremstvu varnostnika) sta bila po mnenju IO pravilna in pravočasno sprejeta, saj so le tako lahko zaščitili premoženje doma in zagotovili normalne pogoje za ostalih 360 udeležencev letovanja na morju.
Prepoved letovanja
Zaradi groženj, izsiljevanja in uničenja opreme in sredstev MPD Frankopan Punat so prepovedali nadaljnja letovanja mladoletnikom, ki so bili nosilci negativnih aktivnosti (19 otrok), pa tudi šestim vzgojiteljem, ki niso zadovoljivo opravili svojega poslanstva.
Ne pozabimo na dobrodelnost, pa tudi na strokovnost ne!
IO OZRK Maribor želi poudariti humanitarnost pri izvajanju zdravstvenega letovanja otrok, saj sredstva, zbrana v ta namen, ne zadoščajo za plačilo profesionalnih vzgojiteljev. »Bomo pa naredili vse, da iz prijavljenega nabora prostovoljcev izluščimo dejansko najboljše!« je zapisal Kovačič. Pri pogovoru sem ugotavljala prav to: ali je dovolj, da imajo prostovoljci, ki spremljajo otroke in mladostnike na letovanju, čut za njih, in če je dovolj, da imajo pred samim letovanjem tridnevno (vsak dan nekaj ur) usposabljanje, ne pa tudi dokončan študij pedagoške ali vzgojiteljske smeri. A podobne formule se držijo tudi pri Zvezi prijateljev mladine. Pa tudi na svetovalnem centru za otroke in mladostnike to formulo zagovarjajo, kot boste lahko prebrali nekaj nižje ...
Kovačič poudarja, da bodo pri izbiri in vključevanju prostovoljcev – vzgojiteljev in članov pedagoškega vodstva zaostrili kriterije in merila, prav tako bodo izboljšali usposabljanje in seznanjanje o ukrepih, kako se vodi skupina mladoletnikov na morju.
Vključevanje strokovnjaka
IO OZRK Maribor se je odločil tudi, da bodo, če bodo imeli v posamezni izmeni večje število problematičnih otrok, zagotovili dodatnega strokovnjaka za pravočasno strokovno vključevanje v razreševanje nastalih problemov. Če bodo razmere kljub temu neobvladljive, bo zadnji ukrep v zaščito ostalim udeležencem letovanja predčasni odhod domov.
Kovačič me je kasneje obvestil, da bo OZRK najkasneje do februarja 2010 sprejel organizacijske in vsebinske spremembe v zvezi letovanja otrok v naslednji sezoni. Pred tem bo izvedel strokovni razgovor, na katerem naj bi strokovnjaki iz zdravstvenega, sociološkega, socialno psihološkega in organizacijskega vidika nakazali modele, s katerimi bi lažje in še bolj odgovorno lahko organizirali in izvajali zdravstveno in socialno letovanje otrok v MPD Frankopan Punat.
-----------------------------------------------------------------------------
Predhodni odhodi so potrebni
Vodja Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Maribor, iz katerega se posamezni strokovnjaki vključujejo v priprave vzgojiteljev, Heliodor Cvetko, poudarja, da je med disciplinsko vzgojnimi ukrepi potreben in primeren tudi predhoden odhod domov, ki ga izvajajo tako na letovanjih RK kot ZPM.
»Zagotovo je kot predviden ukrep potreben, saj se tudi, če letujemo kot posamezniki ali družine, v primerih kakršne koli ogroženosti predčasno vrnemo domov. Prav tako nas odslovijo iz hotela, če povzročamo škodo, ne spoštujemo predpisanega reda ali ogrožamo druge. V skrajnem primeru nas (ko poravnamo škodo) spodijo domov in označijo za nezaželene goste. Menim, da je tak ukrep potreben vedno, kadar otrok ne more ali ne želi sprejeti načina življenja in reda ter discipline, ki so potrebni za varno preživljanje letovanja v večji skupini. Kadar pride do uničevanja, nadlegovanja, ogrožanja sebe ali drugih.«
Solidarno domov
Na vprašanje, ali bi bila morebitna vrnitev samo tistih fantov, ki so bili 'gonilna sila', ne pa večje skupine otrok, bolj primerna, Cvetko ne more odgovoriti, saj ni bil tam in nima vtisov o situaciji. Takole pravi: »Verjetno je s širšega pojmovanja krivde (udeleženosti), predvsem pa z vidika varnosti, bilo treba iz tabora umakniti vso skupino, da je bilo mogoče izmeno kolikor toliko normalno izpeljati do konca, vse skupaj pa žive in zdrave pripeljati domov, pa čeprav nekatere predčasno. S tega vidika je odločitev treba podpreti, ostaja pa seveda vprašanje, kako je do tega lahko prišlo.«
Pedagogi ali tudi drugi?
Cvetko meni, da ni treba, da bi med vzgojitelji prostovoljci na letovanjih bili samo profesionalni učitelji in vzgojitelji, bi pa morali biti prostovoljci selekcionirani (to se pravi, zavestno izbrani glede na osebno zrelost, izkušnje, motiv) in moralo bi se z njimi delati, tako pred odhodom na letovanje (predavanja, delavnice) kakor tudi na letovanju samem (npr. dnevne supervizije).
----------------------------------------------------------------------------------
izvleček pisma za RK in medije ...(pošiljateljica je želela ostati anonimna)
" V soboto 22. 8. 2009 sem na pomolu v Punatu opazovala 6-8 otrok iz Slovenije ... otroci so bili pijani, kadili so, vse, kar so imeli, je letelo v morje, od pločevink piva, steklenica vodke, tetrapaki od sokov, cigaretni ogorki, vrečke iz trgovine. Razgrajali so, preklinjali, neki gospe vrgli obuvalo v vodo, ... Skratka obnašanje je bilo katastrofalno. Dva fanta sta bila tako pijana, da sta ležala na brisačah ... Želim poudariti, da je bila glede na to, kar sem jaz videla, odločitev RK čisto pravilna. Starši pa: pamet v roke in nehajmo vse verjeti našim otrokom!"
----------------------------------------------------------------------------
In še in še bi lahko zapisala ...
Naročite se na:
Objave (Atom)
